ZUNANJI ZAJEDALCI

BOLHE

So zajedavci, ki živijo na koži oziroma med dlako, veliki 1-2 mm. Razvojne oblike (jajčece, ličinka in buba) se zadržujejo v okolju, kjer žival živi. Odrasle bolhe prebivajo na živali, kjer se hranijo s krvjo. Bolh na živali, razen ob večji invaziji ne vidimo, opazimo pa drobne črno rjave pikice - bolšje iztrebke.

Proti bolham moramo vedno delovati sistemsko. To pomeni uničevanje vseh razvojnih oblik . Za uničevanje jajčec oziroma ličink dajemo živali posebne tablete, ki vsebuje snov, ki bolho sterilizira, kar v tem primeru pomeni, da bolha leže sterilna jajčeca, iz katerih se ne razvijejo odrasle bolhe.

Za uničevanje odraslih bolh po lahko uporabljamo ovratnice, insekticidni šampon, puder, spray ali kapljice, ki jih stisnemo na kožo na vratu. Najbolj učinkovito je kopanje in uporaba sredstev s podaljšanim delovanjem.

Ne smemo pa pozabiti na okolje, v katerem živi oziroma se zadržuje, saj se tam nahajajo jajčeca, ličinke in bube. Oprati moramo vse prevleke za ležišče, njegove brisače, dobro je, če jih pred pranjem namočimo v insekticidni raztopini. Posesati moramo stanovanje (hišo) in avto - najboljše z globinskim, parnim sesalcem. Vrečko iz sesalca neškodljivo odstranimo ali sežgemo. Potem moramo poškropiti stanovanje in avto z insekticidom za okolico. Po 14 dneh dezinsekcijo okolice ponovimo.

Bolhe so vmesni gostitelji najpogostejše pasje trakulje, zaradi česar je temeljito odpravljanje bolh še toliko bolj pomembno.

Za učinkovito odpravljanje bolh se posvetujete s svojim veterinarjem.

KLOPI

So nevarni zajedavci, ker prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni kot so: borelioza, erlihioza, babezioza (piroplazmoza) in še nekatere redke bolezni.

Če vidimo na živali klopa, ga moramo takoj odstraniti, zato obstajajo posebne pincete, s katerimi lahko odstranimo celega klopa in preprečimo, da bi glava klopa ostala v koži.

Najboljša preventiva je, da žival pregledujemo še na sprehodu in odstranimo klope, ki še lezejo po dlaki. Najkasneje pa moramo pregledati, ko pridemo s sprehoda. Zelo pomembno je, da klopa odstranimo najkasneje v 24 urah po tistem, ko se je "zavrtal" v kožo, saj šele takrat prične izločati zgoraj omenjene povzročitelje bolezni.

Za zaščito pred klopi uporabljamo insekticidno ovratnico, spray ali kapljice, ki jih stisnemo na kožo na vratu. Za boljšo zaščito lahko psa pred odhodom v gozd še poškropimo z repelentom v obliki spraya - to so sredstva, ki klope odganjajo.

Za učinkovito odpravljanje klopov se posvetujete s svojim veterinarjem.

UŠI

Uši so zajedavci, ki živijo na koži in dlaki, velike so približno 2 mm. Pri psih in mačkah sta najpogostejši dve vrsti uši. Ene se prehranjujejo s krvjo, druge pa z dlakami in odmrlimi kožnimi celicami. Uši pogosto najdemo tudi na hišnih glodalcih.

Uši ležejo jajčeca (gnide) na živali in jih prilepijo na dlake. Nova generacija se razvije v približno mesecu dni. Vse razvojne oblike uši lahko najdemo samo na živali, saj v okolici ne morejo preživeti.

Uši se bolj pogosto pojavijo pri mladih, slabo negovanih živalih. Lahko pa se pojavijo tudi pri starejših živalih z zmanjšano telesno odpornostjo. Živali se praskajo, pojavi se prhljaj, uši so velike približno 2 mm, rjavo rumene barve in jih lahko opazimo s prostim očesom. Pri živalih se uši najpogosteje zadržujejo na glavi, pod pazduhami, v dimljah in na hrbtu.

Uši so lahko tudi vmesni gostitelji najpogostejše pasje trakulje, zaradi česar je temeljito odpravljanje uši še toliko bolj pomembno

Za učinkovito odpravljanje uši se posvetujete s svojim veterinarjem.

GARJE

Garjavci so zajedavci, ki živijo na koži ali v koži. Najpogostejše so štiri vrste garjavcev: Demodex, Sarcoptes, Otodectes in Notoedres.

Demodex

Garjavec živi v dlačnih mešičkih, lahko pa tudi v žlezah lojnicah. Garje so v majhnem številu normalen prebivalec kože zdravih psov in mačk ter ne povzročajo težav. Ob padcu odpornosti in pri občutljivih živalih (mladi psi) se lahko prekomerno razmnoži in povzroči hude težave na koži. Bolezen poteka v dveh oblikah lokalizirani in generalizirani.

Lokalizirana oblika se pogosteje pojavlja pri mladičih (do starosti 1 leta). Spremembe se najpogosteje pojavijo na glavi (okoli oči in smrčka) in se od tu širijo na okončine. Na teh mestih dlaka izpada, koža je lahko temnejše barve, spremembe pa praviloma niso srbeče.

Generalizirana oblika prizadene večjo površino telesa. Na brezdlačnih mestih se pojavi prhljaj, na začetku je koža rdeče barve, kasneje pa potemni. Zaradi naknadne okužbe z bakterijami se lahko pojavi srbež.

Garje pri psih

Najpogostejša vrsta garje pri psih je Sarcoptes scabiei. Odrasle garje živijo v vrhnji plasti kože. Samica "vrta" kanale v koži, v katere leže jajčeca. Razvojne oblike (ličinke in nimfe) prav tako bivajo v kanalih. Vse razvojne oblike se prehranjujejo s kožnimi celicami. Razvojni krog od jajčeca do odrasle garje traja 17 do 21 dni. Brez gostitelja ne morejo preživeti dlje kot nekaj dni, saj so občutljive na izsuševanje. Za prenos (okužbo) garij je potreben direkten kontakt med psi. Pes se lahko okuži tudi ob stiku z garjavo lisico (lovski psi). Spremembe se najprej pojavijo po prsih, komolcih, stegnih, konicah uhljev, okoli oči in na smrčku. Najprej opazimo okrogle rdeče lise, dlaka na teh mestih izpada. Psa spremenjena mesta močno srbijo. Zaradi stalnega praskanja se koža zadebeli in poškoduje, pogosto pride do naknadnih infekcij z bakterijami.

Ušesne garje - Otodectes cynotis:

Ušesne garje naseljujejo sluhovod in kožo v okolici uhlja, pri psih in mačkah. Vse razvojne oblike prebivajo na živalih in se prehranjujejo z odmrlimi kožnimi celicami.

Ušesne garje povzročajo vnetje zunanjega dela sluhovoda, pojavijo se drobljive, črno rjave naslage, ki lahko popolnoma zaprejo sluhovod. Živali se močno praskajo po ušesih in stresajo z glavo .

Garje pri mačkah

Najpogostejša vrsta garij pri mačkah je Notoedres cati, ki naseljujejo vrhnjo plast kože. Najprej se garje pojavijo po glavi in se postopoma širijo po vsem telesu. Na koži povzročajo močno vnetje, kraste in močan srbež.

V primeru omenjenih kožnih sprememb je potrebno obiskati veterinarja.

MIKROSPORIJA

Je glivično obolenje na koži in dlaki, ki ga povzroča Microsporum canis. Glivica najpogosteje prizadene mačke, redkeje pse. Obolenje je zelo nalezljivo in je zoonoza, kar pomeni,da lahko zbolijo tudi ljudje. Še posebno občutljivi so otroci in ženske.

Bolezen je precej nevarna, ker se hitro širi z medsebojnim kontaktom med živalmi oziroma med živalmi in ljudmi. Prenaša se tudi s človeka na človeka, lahko pa tudi s človeka na žival. Človek se okuži tudi, če pride v stik s tkanino, na kateri je ležala bolna žival.

Glivica napada roževinasti sloj kože in dlačni mešiček. Iz okuženega mesta se širi v zdravo kožo, kar pomeni, da se na koži pojavijo spremembe velike približno za kovanec, rdeče barve, dlaka izgleda kot odlomljena, koža se lušči. Spremembe se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, najpogosteje pa na okončinah in na glavi. Obolela mesta na koži ponavadi za živali niso srbeča.

Mikrosporijo ugotavljamo s posebno ultravioletno svetilko (Woodovo svetliko) in gojiščno preiskavo v laboratoriju.

Bolezen se zatira po zakonu. Zdravljenje je precej dolgotrajno (kopeli, mazila, tablete). Pri močno napredovalni bolezni, pa se moramo, žal, večkrat odločiti za uspavanje (evtanazijo) živali.

« nazaj